Začetki njenega vzpona, ki se berejo kot zgodba o uspehu, nas po trnovi poti garanja in odpovedovanja pa tudi srečnih naključij in neprecenljivih darov prijateljstva vodijo skozi časosled odraščanja in iskanja umestitve, izhodiščno v znamenju posebne oteževalne okoliščine, saj je bila rojena brez zgornjih okončin. Likovni talent, jeklena volja in priučena finomotorična spretnost nog so ji že kmalu v otroštvu odstrli mavrična obzorja; brezmejnosti umetniškega snovanja, izražanja in samouresničevanja. Njena ustvarjalnost ni dolgo ostala neopažena. Splet srečnih naključij je nadobudno deklico pripeljal v krog uveljavljenega mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, in leta 2003 je komaj devetletna že postala štipendistka tega združenja, ki ima dolgoletno tradicijo delovanja in s plemenitim poslanstvom dandanes povezuje okoli 800 slikark in slikarjev širom sveta. Štipendija, ki prejemniku prinaša večjo neodvisnost, a tudi odgovornost, je bila zgodnje, a pomembno priznanje, ki je Dejani Bačko morda tudi pomagalo oblikovati odločitev, da izobraževalno pot vodi v smeri usvajanja formalnega znanja s tega področja, saj je leta 2014 po uspešno zaključenem srednješolskem izobraževanju likovne smeri nadaljevala pridobivanje izkušenj in vpisala študij na likovni akademiji v Novem Sadu, kjer živi in ustvarja.
Reprezentativni presek predstavljenih reprodukcij že v izboru del ponuja vpogled v avtoričino postopno umetniško formacijo v realno prepričljivem likovnem načinu s kolorističnimi preferencami in afiniteto do fantastičnih barvnih orkestracij, čeprav je že na prvi pogled moč razločiti dva precej različna sklopa.
Celoto zase tvorijo všečni in prikupni, ilustrativno stilizirani motivi, namenjeni voščilom ob Božiču in Novem letu: Božični motiv; Snežna krogla; Božični kužek in Dve mucki. Pred nami je poosebljeno čustvo - živa predmetnost in živalska figuralika -, ki v izvirnih kreacijah spaja prepričljivo esenco topline naslikanih motivov s puhasto podobo izmuzljive iluzije instantnega veselja. Slika Novoletni medvedki v tem sklopu izstopa z večplastno dramaturgijo prizora in individualno karakterizacijo plišastih medvedkov, ki skoraj otožno čakajoči v kuliseriji "najdaljše" noči prevprašujejo pričakovanje…
Ostala predstavljena dela so za spoznavanje avtorskega izraza Dejane Bačko bolj povedna. Zadržano nežna in hkrati drzno vznemirljiva, s posebnimi učinki približanih izrezov kadra in postavitve naslikanega objekta, razkrivajo skrbno izbrano intenziteto v razponu prijemov za doseganje plastične otipljivosti; od prevladujočih ploskev enotnih barvnih polj natančnih tonalitet, ki jih le mestoma deli subtilna, dvignjena kontura - in kar na nedefinirani temini ozadja kot zaplate sivin v lesketu trenutka obdaja žareče zelene oči Radovedne muce -, do virtuoznosti čudovito utripajočih, hipnotično prelivajočih niansiranj v sorodnem pristopu k barvni modelaciji na ovalu nebeške modrine v gibu ujetega mita, domišljijsko prazničnega Konja s pisano grivo. Izpostaviti velja tudi razigrani kompoziciji: Rožnati tulipani ter Metulj na vrtnici, kjer z gibkim vibratom atmosferskih učinkov ozadja avtorica lovi ritem in krepi harmonijo čutne ubranosti celote, prežete z eteričnim. Najbolj drzna in vznemirljiva med predstavljenimi v tem sklopu pa je slika Vrtnici, ki z nadihom vsebinske povednosti poglablja izvedbeno čistost likovnih zagonetk in aludira na umetniški poklon kraljevski veličini srčne ženstvenosti, ko v maniri sodobne metodologije asociira in parafrazira referenčne citate modernih klasikov, zlasti znamenite Georgie O'Keeffe.
S pričakovanjem zremo v avtoričino nadaljnje umetniško ustvarjanje in vse svetove, do katerih jo bo še ponesel polet na razprtih krilih svobode.
Jaka Racman
(september 2021)
