Likovna ustvarjalnost Gregorja Janežiča je v vsej svoji motivni in oblikovni diverziteti kompleksen odsev prizadevnega iskanja in študijskega pristopa k metjejskim aspektom slikarstva, kjer samostojno in tudi ob pomoči mentorjev zavzeto in vztrajno, postopno usvaja znanje in raziskuje različne izrazne možnosti. Najverjetneje tudi zaradi tega zaenkrat največ slika v široko prilagodljivi akrilni tehniki, kjer je uspešen v doseganju plastične modelacije predmetov, globine likovnega prostora, kot tudi posebnih učinkov barv in obravnave površine slik, ki so že last vsebinske povednosti in nadaljnjih tendenc avtorske manifestacije.
V strukturnem pogledu je Gregorju Janežiču blizu taktilno vabljiv, kompakten, reliefno plasten barvni nanos v različno ritmiziranih gibih pastoznih tehnik, od točkovnega tapljanja, do daljših, ekspresivnih faktur v izgradnji slikovite pokrajine razgibanega površja prenekaterih svojih del, ki so motivno raznorodna in razpeta med ustaljeno klasičnost razpoloženjskih pejsažev različnih letnih časov, ki jim lahko sledimo na slikah: Zimska idila ob jezeru, Čoln in Svetilnik na obali; vse do kuriozno obravnavanih ilustrativnih motivov, soglasnih z uveljavljenimi prazniki, na katerih ne manjka domišljijsko oživelih podob otroške igrivosti in poosebljenih pravljičnih likov, ki nas nagovarjajo iz slik: Snežaka, Božiček na poti ter velikonočnega motiva: Piščančka in cvetje.
Slikarjev pristop k barvi, poglavitnem izraznem sredstvu in nosilcu (čustvenega) naboja likovnih del je ravno tako zelo različen in odraz študija palete tonskih lestvic barvnega kroga ter medsebojnih odnosov in doseganja posebnih učinkov s kontrasti barv, senčenjem ter dvignjenimi površinami čiste svetlobe. V tem kontekstu so vse avtorjeve slike dovolj uspešne, najbolj sijoče in močne v svoji razpoloženjski povednosti, kljub medsebojni dihotomiji pa so: praznično ožarjena Božična; sugestivno kadrirani in lirični Šopek tulipanov ter ekspresivno utripajoči Šopek.
Ob tako zavzetem delu s pričakovanjem zremo tudi v prihodnje snovanje vse bolj suverenega slikarja.
Jaka Racman
(29. septembra 2020)
