Dobrodošli v spletni trgovini Založbe UNSU. Z nakupom izdelkov pripomorete, da se slikarji, ki slikajo z usti ali nogami, preživljajo s svojim delom. Hvala!
Dostava po Sloveniji. Brezplačna poštnina pri vsakem nakupu. Pregled ponudbe in naročilo ⭢

Košarica
0,00 €

Ženska lepota na platnih Željka Vertlja

V slovenski prestolnici je v pozdrav poletju zažarel tudi performans ženske lepote na slikarski razstavi Željka Vertlja Lepe smo, postavljeni v središču alternativne kulture Metelkova mesto.

Naš slikar Željko Vertelj se na tej razstavi predstavlja z osemnajstimi olji na platnu, med katerimi prevladuje motivika ženske figure. Slikarska razstava, ki jo tematsko dopolnjujejo tudi unikatne ženske obleke - modne umetniške kreacije Gordane Draško, vabi k ogledu do konca letošnjega avgusta (za ogled se je potrebno dogovoriti z Lauro Ličer, tel.: 040 792 336).

Poklon ženski lepoti

Željko Vertelj je tudi letos polno zaseden. Veliko slika, veliko se dodatno likovno izobražuje. Tudi čas epidemije ga ni ustavil pri ustvarjanju, le slikarske delavnice so potekale drugače – na daljavo. Zdaj, ko se je vse odprlo, ima ogromno dela in je precej iskan tako za slike po naročilu kot tudi za sodelovanje na slikarskih razstavah. A Željko z neustavljivo voljo in značajem, ki ne (po)zna odklonilnega odgovora, zmore vse. In se vsega tudi veseli. Ko je od dolgoletne prijateljice Lidije Maričič prejel povabilo za samostojno slikarsko razstavo pod okriljem Društva za teorijo in kulturo hendikepa (YHD) in Slovenskega združenja za duševno zdravje (ŠENT), na kateri je bila načrtovana prevladujoča tematika ženske lepote, se je z veseljem odzval … in sprejel še en izziv.

Željko je človek, ki verjame v sočloveka in v njem vedno sluti, poišče in najde tisto najboljše in najlepše; kakor tudi vedno prepozna lepoto in govorico narave, ki ji prisluhne z vsem svojim bitjem, in ji je v četrtstoletnem obdobju svojega likovnega ustvarjanja s čopičem v ustih zapel hvalnico že na mnogih slikarskih platnih. Tako je tudi na želeno tematiko iz svojega opusa izbral nekaj slik, nekaj pa jih je naslikal prav za to priložnost. Razstavljeni cikel podob ženske figure je Željkov poklon ženskam in njihovi lepoti, ki jo izžarevajo - tudi in predvsem v povsem običajnih življenjskih okoliščinah.

"Lepo mi je bilo ženske risat. Od (lanskega) septembra sem vsako sredo hodil na tečaj risbe k akademski slikarki Martini Hegediš v Novo mesto (v času karantene so izobraževanja potekala prek Zooma); smo se učili ravno figuro risat, zato me je povabilo na tematsko razstavo o ženski lepoti še bolj inspiriralo k ustvarjanju na to tematiko. Figura in razstava sta mi bili nek izziv. V preteklosti sem sicer že naslikal tudi ženske podobe, kot na primer na sliki Vila s Cerkniškega jezera iz leta 2012, večino razstavljenih slik na temo ženske lepote pa sem ustvaril v letošnji pomladi."

Vila s Cerkniškega jezera

Željkove slike zaljšajo prenekatere domove in razveseljujejo njihove prebivalce. A so slike, ki imajo v Željkovem srcu tako posebno mesto, da so ostale pri njem. Med njimi je tudi slika Vila s Cerkniškega jezera.

"Ko je mlajši sin hodil v srednjo šolo v Postojni in smo otroke s starši še dveh sošolcev izmenično vozili ob nedeljah zvečer v Postojno, ob petkih pa od tam domov - to je bilo pred več kot 12. leti – sem se dostikrat, kadar je bil čas polne Lune in sem se ob nedeljah zvečer sam vračal iz Postojne, zapeljal še do Cerkniškega jezera, da bi tam pričakal Luno. Je bilo treba počakat' do desete ure, ker je Luna šele po deseti vzšla.

Ko je Luna posijala, pa se je njena svetloba tako čudovito razlila po jezeru, kot da bi bilo čisto zlato. Kot bi zlat tepih pregrnil gladino jezera, kot da bi kdo po njem zlato polil. In je na njem kar zaigralo in zaplesalo. Tako je bilo lepo, da sem kar slišal, da igra, videl, da so vile plesale; tako zelo je bilo lepo!

Lepoto sem zajemal z vsemi čuti, sedla je globoko v moje srce. Vila, ki je igrala violino, je takrat dobila podobo na mojem slikarskem platnu. Naslikal sem cel cikel slik, v katerih sem izrazil svoje doživetje, videnje in radost nad prelepimi prizori polne Lune na Cerkniškem jezeru. Skoraj vse slike sem oddal, le slike Vila s Cerkniškega jezera, te slike nisem hotel dati nikomur.

Ti prizori Cerkniškega jezera, ki ga je sij Lune spreminjal v veličastni oder, na katerem narava uprizarja čudovit ples in iz domišljije izvablja Vilo in čarobne zvoke njene violine, so v meni še vedno tako zelo živi, kot da bi se vse to dogajalo danes. Zato je ta slika zame tako posebna, tako osebna in dragocena, da ostaja z mano za vedno."

Žegnanje pri Svetem Antonu in pot k ženitvi

Svet' Anton je vseh zaljubljenih patron. In če ob njegovi cerkvi raste še prav posebna hruška …

Ob sliki Žegnanje, eni od ducata krajinskih slik, ki dopolnjujejo razstavo Lepe smo, se Željko spominja predlanskega ustvarjanja na slikarskem ex temporu na Babni Polici, kjer si je za slikarski motiv izbral detajl z žegnanja pred cerkvijo sv. Antona Puščavnika.
Z iskrivim nasmeškom pripoveduje tudi o legendarni moči posebne hruške pred cerkvijo.

"Pred cerkvijo sv. Antona je hruška. Po legendi velja, da če se boš z glavo zaletel v hruško tako, da se bo vrh zamajal, se boš tisto leto poročil. Samo ta hruška ima zdaj premer debla že 30 cm, pa se tudi sam hudo zamajaš, če poskušaš zamajati njen vrh - tako da včasih je to veljalo, zdaj pa vprašanje, če še. Smo pa na delavnici osebno spoznali domačinko, katere sestrična je stopila v zakon prav po tej poti. No, udeleženci likovne delavnice nismo z glavami stresali hruške, smo se pa vseeno imeli lepo, pa tudi vero v ljubezen smo ohranili." 

Lepo je deliti

Željko pogosto ustvarja na likovnih delavnicah in ex temporih. Redno obiskuje dva različna likovna tečaja in usvaja nova znanja. Kar samo se zato poraja vprašanje, od kod jemlje toliko moči, da se vsega tega udeležuje, da zraven še toliko naslika, da ob tem seveda tudi poskrbi sam zase in še za druge. Njegov odgovor ne preseneča; le potrjuje, da Željko svoje poslanstvo prinašalca svetlobe, zaupanja in vere v dobro - tako s svojimi slikarskimi deli kot človeškim delovanjem – v polnosti živi.

"Lepo mi je, voljo imam in lepo mi je tudi, če lahko komu pomagam – saj takrat daš potem še bolj sebi kot drugemu, če vidiš, da si nekaj lepega naredil. Vse to mi je lepo!
Saj včasih ni lahko. Včasih tudi kaj obljubim in prej ne razmislim, kaj bo to pomenilo; in tako se na primer v dnevu, ko je temperatura 37 stopinj Celzija, odpeljem najprej v Ljubljano na razstavo svojih slik, popoldan pa še v Novo mesto na likovno delavnico. A vedno izpolnim svoje obljube."

In vedno najde čas za drugega. Je človek z izjemno empatijo, pozoren, vedno pripravljen sodelovati, pomagati, nekomu polepšati dan … O tem ne govori, je treba kar izbezati iz njega. Zelo rad pa pove, ko je sam deležen pozornosti ali lepega presenečenja. Enega takih, popolnoma nepričakovanega, je doživel tudi ob odprtju razstave Lepe smo.

"Pred 15-imi leti je Tomaž Kvasnik - Osti Jarej  z didžeridujem nastopal na razstavi v galeriji Lanterna v Črnomlju. Na koncu je vprašal, če bi kdo rad poizkusil, in jaz sem ves navdušen prikimal. Tako mi je bilo to lepo trobiti, da si je on takrat rekel, da mi bo nekoč naredil to glasbilo. Najine poti se od tedaj niso več srečale; vse do zdaj, ko mi ga je iz Radovljice prinesel kar na razstavo Lepe smo."

Še več svetlobe, še več žarečih odsevov  

Je poletje priložnost, ko si bo tudi Željko vzel čas za oddih ... ali vsaj za slikanje samo za svojo dušo? "Učenje naprej," zatrjuje in že komaj čaka prihodnjega tedna in delavnice pri svojem dolgoletnem mentorju akademskem slikarju Rassu Cavsevigu Rajku, ko bodo tečajniki lahko izpopolnjevali svoje znanje na področjih po lastni izbiri. Zanima ga igra svetlobe, rad bi, da slike še bolj zažarijo, da barve plešejo, rad bi znal odseve v vodi kar najlepše preliti na svoja platna ...

Uresničenja Željkovih načrtov in novih uspehov, v katere ne dvomimo, da jih bo dosegel, se z njim veselimo tudi v Založbi UNSU.

 

Slovenski slikarji Štipendisti VDMFK
Nazaj
Ob jubileju
Vojka Gašperuta Gašperja
Naprej
Podobe narave in volje duha
Franca Avberška