Martina Pavlovič Tina

Slikarka, ki se je po nesreči s padalom v času študija pogumno spoprijela z novim življenjskim izzivom in izbrala nov način za ohranjanje stika z naravo. Izpostavlja ga s pisanjem člankov za naravoslovne publikacije, še zlasti pa s svojimi slikarskimi deli. Njena slikarska pot, ki se je začela s povabilom na eno izmed likovnih delavnic Zveze paraplegikov Slovenije, in jo osem let po težki poškodbi pripeljala v krog umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami, je dovolj bogata, da svoja dela večkrat letno predstavlja javnosti tako na samostojnih kot skupinskih razstavah v družbi svojih slikarskih kolegov po vsej Sloveniji in tudi v tujini.

Spoznavanje s slikarstvom, prebujeni talent in želja po likovni obliki izražanja so me v letu 2007 pripeljali v krog slikarjev in slikark, ki slikajo z usti ali nogami. Nagel napredek pod dobrim mentorstvom likovnega pedagoga Rassa Causeviga ter številnih slikarskih kolegov so mi že leta 2009 zagotovili štipendijo Mednarodnega združenja umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami.

Prvotno sem se posvetila tematiki iz sveta narave, živalstvu in rastlinstvu, kar je bila tudi moja smer študija.
Slikanje me navdušuje s svojo čarobnostjo barv. Glavno vodilo mojega ustvarjanja je prikazati živost in igrivost barv. Zato so mi ljuba tematika krajinski motivi. Zadnja leta pa se posvečam predvsem tematiki igre otrok v naravi. Igra otrok predstavlja iskreno veselje in igrivo radovednost, ki jo vsak nosi v sebi, ter ljubezen in radost do življenja.