Franc Avberšek (1947-2022)

Po stažu najmlajši slovenski slikar VDMFK, čigar življenjska pot se je končala sredi zavzete ustvarjalnosti njegovega novega poslanstva. V zadnjem obdobju življenja, ki ga je usodno zaznamoval padec s češnje, je svoje bogate življenjske izkušnje in modrost prelival v umetniško ustvarjanje in jih z usti odslikaval na platno. V njegovem mladem slikarskem opusu najdemo tako slike s sončnimi motivi življenja, kot tudi družbenokritične, ki opozarjajo na človekov neodgovoren odnos do narave. Njegov pogost slikarski motiv so bila drevesa, ki so imela zanj tudi simbolni pomen: "Tako kot jaz namreč živijo povsem na mestu, a vseeno neprestano rastejo." Ob neomajni podpori družine je vse do konca sledil svojemu vodilu: "Kljub skrajšanim vejam se je moč upirati dežju in nevihtam ter slaviti življenje. Kljub omejitvam, tudi najtežjim, se ga je treba veseliti, ker je dragoceno."

Vedno je bil družbeno in politično aktiven, ob tem pa vse življenje predan in povezan tako z naravo kot z umetnostjo. Že v zgodnji mladosti je risal, ves čas kasneje pa kiparil. Junija 2015 je nedolžen, a usoden padec s češnje na domačem vrtu skoraj končal njegovo življenje. Več mesecev je viselo na nitki, uradna medicina in rehabilitacija nista videli nobenih možnosti za izboljšanje. Z ogromno volje in v najboljši možni oskrbi v krogu svoje družine je napredoval do te mere, da se je bil sposoben ponovno vrniti k umetnosti. Jeseni 2016 je na pobudo Vojka Gašperuta začel ustvarjati s čopičem v ustih.

Vse skupaj mu je odprlo nov svet, da je lahko v krogu svoje številne družine živel kar se da družabno in ustvarjalno. Če so v njegovih delih pred nesrečo prevladovali rudarski motivi kiparjenja v lesu, so bila pri risanju z usti njegov pogost motiv drevesa. Živijo namreč, tako kot je sam, povsem na mestu, a vseeno neprestano rastejo.