Svojo življenjsko pot je v petek, 21. avgusta, sklenil naš vrhunski slikar, polnopravni član VDMFK, človek neverjetne ustvarjalne energije in mnogih uresničenih talentov, vsestransko angažiran humanist in ambasador polnega življenja, dobrotnik in povezovalec, naš dragi prijatelj Benjamin Žnidaršič Beno.
V vrhuncu poletnih dni, ko v koledarju prav Benova slika vabi med valove življenja, je on zaplul v večni pristan.
Boleče je zarezala njegova smrt v srca mnogih, ki smo ga imeli čast poznati, rasti in se bogatiti iz njegovih spoznanj, zgledov in dobrote; njegovih plemenitih dejanj ljubezni in upanja, ki jih je nesebično sejal v ta svet.
Beno je bil izjemen v mnogih pogledih ... kot umetnik, človek, prijatelj. Bil je velik Človek. Ki je zapustil dragocene in neizbrisne sledi.
"Zdi se, da ljudje živimo kot čolniči na velikem oceanu življenja...
Čim močneje se čoln življenja ziblje, tem bolje se bomo naučili krmariti in usmerjati jadra."
Benjamin Žnidaršič Beno, Govorica življenja
Težko je bilo to potapljanje v spomine ... in pretresljivo je, ko že drugič zapored skozi solze sestavljam nekrolog ... Zelo mi je hudo. Besede težko opišejo, kako topel je bil njegov nasmeh, kakšna vedra milina je sijala na njegovem obrazu, kako prijazne oči je imel. In s kakšno mehkobo je govoril.
Jaka Racman, umetnostni zgodovinar in prijatelj naših slikarjev, ob pisanju govora Benu v slovo
Ob slovesu na pokopališču v Podcerkvi, 26. avgusta 2026
Spoštovani družinski člani, prijatelji, in vsi, ki nam je bila dana čast, da smo poznali Benjamina Žnidaršiča - Bena.
Tudi v imenu mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in založbe UNSU, ki interese in plemenito poslanstvo tega združenja ekskluzivno zastopa v Sloveniji, z bolečino v srcu izrekamo globoko in iskreno sožalje vsem.
Slikanje je Benjamin Žnidaršič po poškodbi hrbtenjače spoznaval in usvajal kot uveljavljen poet, literat ter organizator kulturnega udejstvovanja in postopoma ga je popolnoma prevzelo.
V predanem stalnem stremljenju k novim znanjem je ob pomoči slikarskih mentorjev napredoval in vnovčil tudi svoj izjemni slikarski talent. Leta 2003 je postal štipendist mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami … nato 2009 pridruženi član, od leta 2011 pa je bil polnopravni član organizacije, ki že 70 let pomaga gibalno oviranim umetnikom po vsem svetu do samouresničitve in lastne uveljavitve ustvarjalnih potencialov.
Slikal je vsebinsko polno, skrajno požrtvovalno, temperamentno v barvah in smelo v potezi ter izrazno in tehnično vsestransko - kot je tudi živel.
Osebna likovna poetika je vselej zasijala: bodisi v utripajoči, živi, haptično zgoščeni pastozni snovnosti, ekspresivni, skoraj abstraktni občutenosti; ali pa na sproščeno realističnih, vendar prepričljivih slikarskih opisih zaznavne stvarnosti ... Naposled pa se je ustvarjalni lok razpel vse do hipnih vtisov in prelivajočega se niansiranja liričnih utrinkov iz mladostnih sanj in otroškega spomina.
Benjamin Žnidaršič - Beno je odšel kot velikan srčnosti, vere, upanja, ljubezni, ... Neutrudni iskalec; predvsem pa dobrotnik, velik Človek in iskren prijatelj, ki je z nasmehom in hvaležnostjo tolikim na vse načine zagrizeno pomagal nositi njihove križe, ob tem, ko mu je bil lasten križ usode tako kruto neizprosen in težak ... Zdaj je odrešen - verjamemo v tolažbi -, a odšel je prezgodaj.
Za njim ostaja zevajoča praznina, zasušena slikarska paleta, odložen čopič, zlomljeno pero poeta Zlatih perutnic ter pričevalca lastne, globoke in zgledne Govorice življenja. Za pokojnim Benjaminom ostaja praznina, v kateri odmeva oglušujoča tišina ... Naj nam postane kraj spoštljivega in trajnega spomina. Prostor, kjer bo čez čas lahko pred našimi očmi živo zasijala nebeška svetloba, ki jo je naš Beno iskal v naravi, v ljudeh in v umetnosti. Svetloba navdiha, ki jo je tako polno živel in jo v plamenečem razdajanju - "skozi sebe", kot je sam dejal -, daroval vsem nam. In ta ostaja vselej pričujoča, živa zapuščina njegovega življenja.
Naj počiva v miru.
V imenu Založbe UNSU in mednarodnega združenja VDMFK napisal Jaka Racman
Benjamin Žnidaršič Beno je svoje življenjsko vodilo zaobjel v stavkih:
"Po padcu s češnje sem odšel skozi sebe, ker sem hotel živeti preudarno in se posvečati zgolj bistvenim stvarem v življenju. Želim videti, kaj mi lahko ponudi takšno življenje in če se lahko česa naučim, da ne bi, ko bom umiral, spoznal, da nisem nikoli živel."
Beno je našel bistvo in se uresničil na mnogih področjih.
Odšel je kot velikan srčnosti, vere, upanja, ljubezni, ... Neutrudni iskalec; predvsem pa dobrotnik, velik Človek in iskren prijatelj, ki je z nasmehom in hvaležnostjo tolikim na vse načine zagrizeno pomagal nositi njihove križe, ob tem, ko mu je bil lasten križ usode tako kruto neizprosen in težak ...
Čeprav je odšel prekmalu in še poln načrtov, verjamemo, da je vedel, da JE polno ŽIVEL.
In živi in bo še naprej živel v svojih delih in v naših srcih.
Dragi Beno, hvala za vse bogastvo Življenja, za vso srčnost, za vso svetlobo navdiha, ki si jo tako polno živel in jo v plamenečem razdajanju - "skozi sebe", kot si dejal -, daroval vsem nam.
Počivaj v miru, odrešen zemeljskih spon, v nebeški svetlobi!
V nas pa ostajajo neizbrisne sledi in dragoceni spomini na velikega Človeka ....
Benjamin Žnidaršič Beno se je pridružil mednarodnemu združenju slikarjev VDMFK leta 2003, dve leti po tem, ko so slovenski umetniki, ki slikajo z usti ali nogami, dobili nacionalno partnersko založbo VDMFK (Založbo UNSU), ki zastopa njihove interese.
Način organiziranega delovanja slikarjev invalidov, povezanih v mednarodno združenje VDMFK (ustanovljeno na današnji dan pred 70. leti) in zavezanih načelom dela in ustvarjanja, je v začetku tega tisočletja v Sloveniji kot nov in nepoznan v marsikom vzbujal dvom. In Beno se je vedno odzval … javno, z jasno besedo in imenom... in s svojo verodostojnostjo razblinjal dvome. Bil je ambasador načina delovanja slikarjev invalidov prek Založbe UNSU in prepoznavnosti našega poslanstva.
Ni ga čez občutek, da si koristen. Daje ti samozavest, ki nam je še kako potrebna.
Benjamin Žnidaršič Beno (1959-2026)
Umetniki, ki slikamo z usti ali nogami
Vsakdo ima svoje poslanstvo in ga hoče do konca izpolniti. Slikarji, ki smo se zaradi nezmožnosti uporabe rok naučili slikati z usti ali nogami, smo svoje poslanstvo našli v umetniškem ustvarjanju. Zato hočemo tudi mi živeti od svojega dela. To pomeni za nas samostojnost, spodbudo in obvezo, da vztrajamo na začrtani poti.
Da lahko uresničujemo svoje poslanstvo, se izpopolnjujemo in živimo od svojega dela, smo povezani v Mednarodnem združenju umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami, ki prek založb v državah, kjer slikarji živimo, trži izdelke z reprodukcijami naših slik. V Sloveniji je to Založba UNSU. Z nakupom izdelkov pripomorete, da se slikarji, ki slikamo z usti ali nogami, preživljamo s svojim delom. Hvala vsem, ki nam izkazujete zaupanje.
Reprodukcija slike Benjamina Žnidaršiča Bena
na naslovnici letošnjega koledarja
Tudi našo prvo spletno stran (predhodnico sedanje) je postavil Beno. In galerijam, v katerih smo imeli skupinske razstave, je nemalokrat velikodušno poklonil svojo sliko.
Najdragocenješe sledi pa je puščal med nami kot izjemno srčen človek in iskren prijatelj, ki je z nasmehom in hvaležnostjo sejal dobroto in mnogim pomagal nositi križe in najti upanje.
Ob Vojku Gašperutu Gašperju je tudi Beno neutrudno vzpodbujal invalide in jim kazal pot k možnosti odkritja novega smisla življenja in samouresničitve v slikanju z usti. Slikarskim kolegom iz domovine in onkraj njenih meja je odprl prenekatera vrata in radodarno delil sadove svojih (spo)znanj.
S svojim življenjem in delom je vtisnil svetu neizbrisen pečat in zapustil neprecenljivo dediščino, ki ostaja kažipot tudi novim generacijam.
Bena sem spoznal v Semiču. V tistem času je bil zadolžen za kulturo pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Tam je prvič poskusil slikati. Spomnim se, da je začel z majhnimi akvarelčki. Navdušen je bil; nato je nadaljeval še z oljnimi in akrilnimi barvami. Ob usmeritvi Vojka Gašperuta je svoje slike predstavil mednarodnemu združenju VDMFK, postal njihov štipendist in že čez nekaj let napredoval v pridruženega in nato še v polnopravnega člana.
Kot človek je bil Beno multipraktik; bil je pesnik, pisatelj, slikar in tudi uspešen poslovnež. ... Bil je bil delaven in uspešen, pomagal je drugim in jim odpiral poti. Veliko sva se družila in skupaj veliko prepotovala. Zaradi njega in ob njegovi pomoči sem bil na krajih, kamor sam nikoli ne bi uspel priti. In lahko mu rečem samo hvala, iskreno iz srca!
Željko Vertelj
... Četudi ne tako intenzivno kot Vojko, me je tudi Beno ‘pregovarjal‘, da poskusim kaj naslikat. Tako si je prizadeval tudi za druge potencialne mlade umetnike invalide. Prav Beno je naredil piko na i, da sem pričel s slikanjem. Bil je maj 2021, slikarska delavnica v Novem mestu. Takrat mi je predal slikarsko stojalo od pokojnega Gregorja Janežiča. Dal mi je čopič v usta in me pustil brez izbire. ...
Beno me je navduševal s svojo neizmerno voljo. Kljub bolezni, ki ga je mučila zadnja leta, se ni ustavil. Ne samo, da je uresničeval že obstoječe načrte, tudi nove ideje je imel. Vedno znova in znova. Pravi vzor, kaj lahko človek doseže z voljo in trudom.
Dominik Lozar
Benjamin je bil moj velik prijatelj. Zame eden tistih, s katerimi se ne srečujemo pogosto, a ob vsakem srečanju občutimo iskreno ljubezen in prijateljstvo.
Bil je človek, ki je nesebično dajal drugim – svoj nasmeh, svojega duha, svojo energijo in svoje znanje. Njegova dobrota in toplina sta v ljudeh puščali sledi.
Hvaležna sem, da sem ga imela priložnost spoznati in da je zaznamoval del mojega življenja. Pogrešala ga bom, a se ga tudi z veliko ljubezni in s hvaležnostjo spominjala.
Dejana Nežić (roj. Bačko)
