Dobrodošli v spletni trgovini Založbe UNSU. Z nakupom izdelkov pripomorete, da se slikarji, ki slikajo z usti ali nogami, preživljajo s svojim delom. Hvala!
Dostava po Sloveniji. Brezplačna poštnina pri vsakem nakupu. Pregled ponudbe in naročilo ⭢

Košarica
0,00 €

Moja zgodba

Image with ornament

Neja Zrimšek Žiger

Rodila sem se 23. decembra 1999 v Ljubljani. Kljub temu, da je bilo moje otroštvo zaznamovano z gibalno oviranostjo (rodila sem se namreč brez obeh rok, v šestem mesecu starosti pa se mi je pojavila tudi skolioza), pa se tega z izjemo nekoliko pogostejših obiskov bolnišnic in rehabilitacijskih zavodov nisem zavedala, saj sta si starša vse od mojega rojstva prizadevala, da bi bila deležna karseda običajnega življenja.

Še preden sem shodila, sem z velikim navdušenjem posegala po barvicah in čopičih, kar je opazila tudi mama - tako sem pri šestih letih postala štipendistka Mednarodnega združenja umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. Vse od malih nog sem bila navdušena tudi nad knjigami, zahvaljujoč mami in očetu pa sem se imela že zgodaj priložnost preizkusiti v raznoraznih športih (rada sem predvsem plavala in smučala).

Pri šestih letih sem začela obiskovati Osnovno šolo Ketteja in Murna v Ljubljani. Sošolci so me nemudoma sprejeli medse, kar je pripomoglo k temu, da sem tekom svojih osnovnošolskih let ustvarila številne lepe spomine. Vendar pa sem morala v četrtem razredu zaradi operacije hrbtenice zamuditi skoraj štiri mesece pouka. Ker sem več let brez uspeha čakala na datum v Sloveniji, sta se moja starša odločila za pot v tujino. Našla sta mednarodno priznano kliniko v Neustadtu, mestecu na severu Nemčije, kamor smo se najprej odpravili na pregled, dva meseca pozneje (novembra 2008) pa sva z mamo odpotovali na operacijo. V Ljubljano sva se po dveh uspešno izvedenih operacijah vrnili januarja, vendar še nisem bila pripravljena na vrnitev v šolo, zato sem prihodnja dva meseca okrevala v zavetju doma.

Svoja srednješolska leta sem preživela na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Zahvaljujoč neusahljivi podpori s strani šole in tesnim prijateljstvom, ki sem jih sklenila tekom štirih let, je bilo obdobje veliko lažje premostljivo, kot bi bilo sicer. Za izkušnjo sem neizmerno hvaležna - vse do danes mi ostaja v lepem spominu. Maturirala sem leta 2018.

Poišči svojo moč in se povzpni VIŠJE

Oktobra 2019 so me članice skupine Tosca Beat (Eva Pavli, Zala Hodnik in Urška Kastelic) povabile k snemanju videospota za njihovo novo skladbo z naslovom Higher, na kar sem z veseljem pristala, sploh zaradi navdihujoče vsebine besedila. V posnetku so se dekleta odločila predstaviti šest unikatnih posameznikov, ki so težkim okoliščinam navkljub v življenju uspešno premostili vse ovire, in počaščena sem, da so ob tem pomislile tudi name. Prizorišče snemanja je bilo ves dan prežeto z izjemno pozitivno energijo - tako dekleta kot vsi sodelujoči so bili neizmerno topli in komunikativni ter pripravljeni deliti svoje izkušnje in nasvete. Tudi snemalna ekipa je bila odlična in mislim, da optimističnega in radoživega ozračja tega dne ne bi mogli zajeti bolje - nad videospotom sem res navdušena, skladbo pa poslušam, kadarkoli potrebujem kanček zagona in motivacije.

Image with ornament

V študijskem letu 2020/21 začenjam s študijem psihologije na Leidenski Univerzi na Nizozemskem in obenem tudi s samostojnejšim življenjem.

Poleg slikanja se v prostem času posvečam petju (enkrat tedensko vadim pri Mateji Mackenzie) in plavanju, kar je od operacije naprej edini šport, s katerim se lahko ukvarjam, hkrati pa pripomore k lajšanju bolečin hrbta (treniram dvakrat tedensko, novembra 2019 pa sem se udeležila tudi državnega prvenstva v paraplavanju in v svoji kategoriji zasedla prvo mesto v dveh disciplinah). Ker po operativnem posegu skolioza ni bila v celoti odpravljena, vsak dan izvajam tudi posebne vaje, ki preprečijo pretirano slabšanje stanja, enkrat tedensko pa obiskujem tudi manualno terapijo.

Svojo prvo samostojno razstavo sem priredila marca 2013 v Klubu Jedro v Medvodah. Tej so sledile še razstave na RTV Slovenija (september 2013), v prostorih Občine Lenart (marec 2014), v Zagorju (oktober 2014) in vnovič v Klubu Jedro v Medvodah (april 2016). Avgusta 2016 sem sodelovala na svojem prvem mednarodnem ex temporu "Na kmetiji je lepo", ki je potekal na Brdu pri Ihanu. Vsakoletno pa razstavljam tudi skupaj z drugimi slikarji, ki slikajo z usti ali nogami, na skupinskih razstavah pod okriljem Založbe UNSU.

Fotogalerija likovnih del

Vse slike so avtorsko zaščitene.