Jože Vodušek (1967-2013)

Slikar, ki je v zelo kratkem času - kljub hudi gibalni oviranosti, ki mu je dovoljevala le premikanje glave, in nenehnim zdravstvenim težavam - razvil svoj slikarski talent. Že za svoja zgodnja likovna dela je bil deležen priznanja umetniške vrednosti s strani VDMFK, kar mu je dalo dodaten zagon za slikanje, ki je postalo vse bolj vidni del njegovega življenja in izražanja. Človek, ki je z nezlomljivo voljo in vztrajnim potrpljenjem premagoval težave in nosil življenjski križ ter dokazoval, da še tako hude telesne omejitve ne morejo biti nepremostljiva ovira talentu in izrazni moči. V le sedmih letih, od sprejema v VDMFK do smrti, je zapustil neminljive sledi likovnega ustvarjanja v več kot 200 avtorskih delih.

Jože Vodušek, doma iz Kapele v bližini Brežic, je pri štiriindvajsetih letih v težki prometni nesreči utrpel hudo poškodbo vratne hrbtenice in popolnoma ohromel od vratu navzdol. Trinajst let po usodni nesreči se je na predlog in nagovarjanje Benjamina Žnidaršiča in Vojka Gašperuta začel ukvarjati s slikanjem. Prve slike je predstavil na likovni koloniji v Semiču spomladi 2005. Nekaj slik je nato na pobudo strokovnih mentorjev poslal tudi Mednarodnemu združenju umetnikov, ki rišejo z usti ali nogami, in že naslednjo pomlad postal njihov štipendist.

Kljub hudi telesni oviranosti in mnogim zdravstvenim težavam je živel in ustvarjal z iskro v očeh. Njegova navezanost na domači kraj in občutek za lepoto, ki ga je nosil v sebi, ostajata v njegovih delih kot neminljiv spomin in spomenik njemu in njegovemu delu.