V najbolj čutečih delih čopič obvlada do skoraj neverjetne veščine metjêja. Tematiko v sicer kratkem času ustvarjanja spreminja skoraj po enaki dinamiki, kot se je odvijalo njegovo življenje.
Rudarstvo, ki je zagotovo globoko usidrano v njegovi zavesti in podzavesti, se spet pojavlja v njegovih delih, vendar zgolj kot posledica rudarjenja, ki se odraža v devastiranih in oživljenih področjih Velenjskih jezer in bližnje okolice. Znak njegovega vnovičnega aktivnega vključevanja v okoljsko problematiko njegovega rojstnega kraja pa so motivi energetskega giganta Termoelektrarne Šoštanj in upodobitve polemičnih nerealiziranih postavitev vetrnih elektrarn in napovedi postavitve nuklearne elektrarne.
Njegova kompleksna miselnost ljubitelja narave in poznavalca gospodarstva se prepletata v barvitih izražanjih z barvami akrila na platno. V zadnjem ciklusu, ki je nastal v tem letu, pa naše oko pomirjajo rajski pogledi na množico dreves, njenih senc in mirnega utripa njenih prebivalcev in redkih sprehajalcev.
Lahko bi jih preprosto označili z znanim izrekom: "Slika pove več kot tisoč besed!"
mag. Milena Koren Božiček, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka
(septembra 2020)
