Moja zgodba
Življenjska zgodba Romana Gruntarja, kot jo je slikar sam zapisal v predzadnjem letu svojega življenja

Roman Gruntar
Rodil sem se 1. februarja 1965 v Postojni, moj rodni kraj pa je Borjana v Breginjskem kotu. Sem član Društva paraplegikov severne Primorske. Po poklicu sem avtomehanik. Leta 1998 sem se poškodoval v prometni nesreči in postal tetraplegik.
Življenje mi je po tem dogodku dalo nove možnosti, ki bi sicer zame verjetno ostale skrite. Posvetil sem se slikarstvu, kar mi je prineslo nove izzive in mi omogočilo ohraniti stik z naravo.
V začetku leta 2003 sem postal štipendist mednarodnega združenja VDMFK. To mi zelo veliko pomeni, saj lahko sodelujem na delavnicah in razstavah v Sloveniji ter drugod po svetu.
Slikanje je zame užitek, dokazovanje in krajšanje časa. Moje slike ponazarjajo naravo, po kateri nenehno hrepenim. Odražajo mojo zazrtost vanjo in preprostost, s katero doživljam čutenje naravnega prostora, predvsem mojega gorskega krajinskega sveta. Vse upodobitve narave na mojih slikah so resnične in hkrati poenostavljene.
Lepa so tudi doživetja, ko se na delavnicah in razstavah, ki jih organizira Založba UNSU, srečujemo podobno hendikepirani, ki se med seboj izpopolnjujemo. Predvsem se mi zdi lepo, da z našimi slikami na voščilnicah osrečujemo državljane med novoletnimi in velikonočnimi prazniki.
V Borjani, maja 2020
Fotogalerija likovnih del
Vse slike so avtorsko zaščitene.
Kras